Ko se lastnik posestva zaveda, da kmetija ni več vzdržna in dolgoročno stabilna s produkcijo mleka, je čas, da na več hektarjev njivskih površin uporabvljamo trajne kmetijske prakse.
V tem primeru je predstavljena 2ha velika njiva, na kateri se je zadnja desetletja pridelovala sladkorna pesa, koruza, žita, buče ipd.
Spomladi 2022 smo s setvijo zelenega gnojenja naredili prvi korak k trajnim kmetijskim nasadom.
Gre za postopni prehod iz enoletnih kultur v trajni ekosistem.
V začetnih letih bomo lahko še vedno lahko pridelovali in obdelovali tako, kot smo bili navajeni. S pravo strategijo pa bomo poskrbeli tudi za ustrezno umestitev trajnih nasadov, kar pomeni, da bodo površine še vedno praktične za obdelavo.
Kako lahko na kmetiji/posestvu poskrbimo za dolgoročno stabilnost, finančno in ekosistemsko varnost? Ključ je v trajnih nasadih, ki bodo poskrbeli za dolgoročno stabilnost, dodatne pridelke, nizke stroške vzdrževanja in pridelovanja.
Pomemben vidik trajnih nasadov so tudi stroški vzpostavitve in vzdrževanja. Trajni nasadi ne smejo biti črna luknja, ampak morajo biti cenovno ugodni in preprosti za vzdrževanje.
