Delavnice sem se udeležila, da bi spoznala kaj lahko naredi mlad fant, ki ima sanje in vizijo. Kot učenca v tretjem razredu sem te spoznala kot umirjenega in delovnega, ki se drži vsakega pravila. Spremljala sem te, ko si kot mladostnik postal "čuden fant za Vitanje", sama sem zagovarjala individualnost, da dopustimo vsakemu, da poskusi. Prav zato sem te spremljala in te kliknila za prijatelja na družabnih omrežjih. Ugotavljala sem, da so tvoje ideje tako preproste kot so bile v šoli (spomni se tiste maske o kateri sva se včeraj pogovarjala) in začela po tvojem nasvetu z zelenim gnojilom na vrtu. Na delavnico sem prišla v podporo in občudovanje, da si ostal PRI SEBI. Ob omembi delavnice sestri, je bila takoj za, da bi se pridružila. In Aljaž. Zame to ni bila delavnica. To je bilo neverjetno doživetje (solze sreče- ko tole pišem imam v očeh) tvojega predajanja znanja, kjer se čuti poslanstvo. Tako čutim, ko sem z učenci, ki me iz leta v leto obogatijo z izkušnjami, sama pa rastem osebno in naslednji generaciji lahko dam več. Tako kot sem tebe opazovala, da te je "zaneslo ob kakšnem odgovoru v svet znanja", tako tudi mene sredi ure odpeljejo otroci v bolj izkušenjski svet. Dal si mi idejo in kot sem jih sedaj vodila po gozdu in travnikih in jim kazala v semenih nova življenja, bomo zagotovo poskusili sajenje iz semen. to smo sicer delali praktično - iz semena solato, iz podtaknjencev in gomolćka pa rože, a sem jim prinesla material. Hvala, ker učiš. Včeraj si me tako navdušil, da bom zagotovo tudi doma pričela drugače vrtnariti in znanje za gozdni vrt vpletala na naše rastlinice, grmovnice in drevesa. Hvaležna, da deliš gradiva, predvsem pa, da deliš svoje bogate izkušnje. V nečem sva si še podobna - vedno rečem otrokom:"Povej, tudi če bo narobe, ker iz napak se najvče naučimo." Prav to skušam vpletati posebej zadnje desetletje v prakso - iz napak se uči in izboljšuj, nadgrajuj svoje znanje. Pa še nekaj večkrat vmes rečem:"Bravo. Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo." To zadnje bom skušala izvajati tudi sama na naši parceli, prenašati na vnuke in bodoče rodove. Seveda nikar ne misli, da te ne bom pocukala še za rokav in te prosila za nasvet. Na delavnici sem se počutila kot v bodočem svetu za katerega verjamem, da prihaja. Sedeli smo za skupno mizo, povsem različni ljudje, iz različnih krajev, pa vendar tako podobni, sočutni, privoščljivi, pripravljeni pomagati in sodelovati. NAJ RASTE. Hvaležna za vse vas, da vas smem poznati, še bolj, da smem z vami deliti trenutke zemeljskega življenja. 🙏💞 Morala sem se razpisati, četudi sem napisala to zase, za svojo dušo, za svoje hvaležno srce. 😍 Želim si da se še kdaj v živo srečamo in izmenjamo izkušnje. - Breda Jakob